Sprva je bilo mišljeno, da gremo tvistat in hrenovkat na puštalsko stran Sotočja, nato preloženo na studenško (ki je sicer v senci in nima lepe obale, kot so je naše skavtinje navajene iz di Caprijevih filmov). No, gremo nazaj na sprva mišljeni prostor in, ker smo lačni, kar takoj zakurim, ker so drva suha. Taka iz kurilnice. Nepredstavljivo, ne? Da skavt z gajbico drva pride na srečanje v naravo! A člani bokss-a tole berejo? Aha ...
OK. Drva, kot rečeno, super suha, naredim kres in njegova vročina (tudi sonce je pomagalo) odvrne ljudi od takojšnjega pečenja Žigovih diplomskih hrenovk (z in brez E-jev, jajc ipd.), zato se modro odločimo, da bomo pekli skupaj s tvistom. Za odlično testo (sicer malce premokro) je potrebno kar nekaj časa, a ta ni na moji strani. Ogenj namreč že ugaša. Pazi, polna (!), ta velika škatla drv. Eni ne cenijo gurmanskih užitkov in se odzovejo klicem krulečih želodcev, zato kmalu pristavijo hrenovke. Žerjavica je tako močna, da palic nihče ne potisne dlje kot par cm od roba kurišča. Četudi je lakota prehuda, je vročina neznosna.
Sledi pogovor o zavetniku skupine. Jah, ko si srednje odrasel skavt imaš celo pravico izbirati patrona. Lahko tudi več. Če je še brez grba, ga lahko dobi. Ne vem sicer, če je bil omenjen sv. Florjan, ampak nekako v tem času je ogenj čudežno skoraj preminil. Kljub skoraj kubiku drva (namenoma se izogibam nedefinirani besedi 'poleno'). Izbran je bil bl. Janez Pavel II., čeprav so bile tendence, da bi šli najboljši še v drugi krog (JP2 je dobil sicer v prvem krogu vse glasove polnoletnih). 
Da se vrnem k ognju. Ker je Jasna manjkala, je ostalo še za tri runde hrenovk. Odveč je pisanje, da je bilo potrebno po nov kubik, hm, škatlo, najkvalitetnejših drva. Hvala Mojci za kolo (prvo škatlo sem nosil peš, ob tem pa usmerjal Erazmovo kolo). No, da ne bo cel prispevek le o drvih (OK, samo še to: pol škatle sem nato moral nesti nazaj, ker jih je bilo preveč; tvista je očitno zmanjkalo).
Otroci so se med našimi svetniki namakali oz. špricali v Sori, dojenčka pa sta testirala senco koles. Dogovorili smo se tudi, da po taboru v Šmihelu avgusta letos gremo še na en dan potovalca. Malce z avtom (do Ledinice pri Žireh) in malce peš (po mežnariji).
Imeli smo se fino. Tudi zato, ker nam ni nihče metal polen pod noge ...
Vse slike so na voljo na povezavi.
* zaključno srečanje je potekalo v nedeljo, 24. junija 2012, na praznik še enega pra-skavta (beri: Janeza Krstnika) [op. ur.]
Pred poletjem še na tvist in hrenovke
05.07.2012 ob 22:29 |
Imeli smo* piknik. Vsak je nekaj prinesel. Manjkalo je le marsikaj.
Objavljeno v Objave sl