Skavti Škofja Loka, Veja prekaljenih

Zbralo se nas je lepo število prostovoljcev


Gostili so nas brezjanski frančiškani

Dan se je začel že navsezgodaj zjutraj, ob 7. uri smo se vsi prostovoljci zbrali na Brezjah. Bilo nas je okoli 80, prišli pa smo iz različnih organizacij: mladi skavti, odrasli skavti, malteški vitezi, mladi iz različnih veroučnih skupin itn. Pisana druščina s skupnim ciljem – pomagati ostarelim, bolnim in invalidom doživeti lepo romanje k brezjanski Mariji. Na uvodnem sestanku smo dobili navodila za delo, potem pa se je začelo: postavljanje stolov pred baziliko, brisanje stolov, prevzem invalidskih vozičkov, priprava vode in čaja. Ker nas je bilo veliko, smo delo hitro opravili in smo bili pravočasno pripravljeni na prihod romarjev.




Mladi novomeški Buč'n bokss na delu

Z invalidskimi vozički smo čakali na parkirišču na avtobuse, kombije in osebne avtomobile, ki so na Brezje pripeljali romarje. Vseh romarjev je bilo kar 3500! Starejši, ki so težko hodili, so bili nas in naših vozičkov zelo veseli. Med kratko »taxi vožnjo« do bazilike smo malo poklepetali, se pozanimali od kod so priromali ter koliko let že prihajajo na Brezje. Potem pa smo šli po naslednjega romarja in še naslednjega itn. In prav vsi so nam bili hvaležni za pomoč. Mene je gospod, ki je na romanje pripeljal svojo mamo in teto, celo povabil na kavo; njegova mama pa je pripomnila, da bi se moral poročiti z mano :)


Bodi pripravljen - na smeh! :)


Temu se pa reče družinsko služenje!

Ob 10. uri se je začela sv. maša, ki jo je daroval upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. Nas pa je čakalo delo. Bilo je vroče, zato smo številni prostovoljci med romarje delili vodo in sok. Ob podeljevanju zakramenta sv. bolniškega maziljenja in sv. obhajila smo Klara, Žiga, Blaž in Katja s posebnimi zastavicami spremljali vsak enega duhovnika. Bila sem kar presenečena, koliko ljudi, mladih in starejših, je sprejelo zakrament sv. bolniškega maziljenja. Na njihovih obrazih sem opazovala skrbi, žalost in strah, ki pa so se pogosto spremenili v upanje in mir. Pridigo je škof Pirih zaključil z besedami blaženega Antona Martina Slomška: »Kdor rad bolnikom streže, si rajski venec veže«, kar je bila lepa spodbuda prav za nas prostovoljce in vse, ki so spremljali bolnike na Brezje.


Eden izmed Vurnikovih mozaikov

Ob koncu sv. maše je skupina slovenskih klekljaric predstavila poseben prt, sestavljen iz 800 koščkov čipk (po 10 x 10 cm), ki so jih prispevale klekljarice z vsega sveta. Ta zelo lep prt je krasil oltar, bil je blagoslovljen, potem pa ga bodo kot posebno zahvalo odnesli v romarsko središče Lurd. Potem pa smo bili na vrsti spet mi – z invalidskimi vozički smo peljali bolnike najprej v cerkev do Marije, nato pa nazaj do avtobusa. Pri mnogih sem opazila, da jih je romanje navdalo z novim upanjem in veseljem do življenja. Prav super občutek je, da smo jim pri tem pomagali tudi mi!


Vepri in zamorka Klara z "ognjiščarjem" Jernejem in soustvarjalko klekljanega prta

Ko smo se poslovili še od zadnjih romarjev in avtobusov, se je začelo pospravljanje. Spet smo bili pridni in hitri, v pevski sobi pa so nas že čakali sendviči, sadje, sok in zahvale organizatorjev. Tudi sama moram pohvaliti organizatorje, saj so romanje dobro organizirali ter so lepo poskrbeli tudi za nas prostovoljce. Pa še za hece so bili! V čast pa nam je bilo tudi, da smo spoznali urednika revije Ognjišče, očeta Franca Boleta.


Legendarni "oče urednik" revije Ognjišče Franc Bole

Tako se je končal še en lep skavtski dan, posvečen služenju bolnikom in ostarelim. Seveda smo jim pomagali, vendar pa smo od njih veliko tudi prejeli – predvsem spoznanje, da z Marijino pomočjo lahko kljub različnim tegobam ohranimo vero, upanje in veselje do življenja.

Povezava do vseh fotografij! [foto: Katja, Žiga in Jernej]