Skavti Škofja Loka, Veja prekaljenih

Dvojni Nastrani, Demšarji in Blaž z nečakoma (ZA vse družine!) smo se podali v zavetje in labirint gozdov. V skavtskem domu smo srečali še ostale bivše voditelje iz Novega mesta 1, Ljubljane 1, Ljubljane 4, Ribnice 1. Večina je spala v šotorih v sadovnjaku, nekateri pa tudi v skavtskem domu.







Prvi dan smo se namestili, zvečer pa smo v gozdu imeli adoracijo in uvod v objem Stvarnika. Naslednjega dne so sledile delavnice, kjer smo se eni učili zgradbarstva (delali smo gugalnico iz sušic), urejanja vrtička, nabiranja zdravilnih rastiln ipd. Preiskusili pa smo tudi edinstveno gozdno učno pot, ki ni označena, nam, ki smo že napol zbokssovci, pa so pomagali vodniki v skavtskem domu. Smisel je bil, da dobimo idejo doživljanja narave kjerkoli že smo: z otipanjem dreves, spoznavanjem rastlin in živali ... Otroci so imeli svojo delavnico, kjer so se igrali, nato spoznavali sledi, rastline, mikroskopirali, hodili bosi po različnih podlagah ... Za odrasle celo bolj kot za otroke so bile med drevesi napete gurtne za hojo po njih in lovljenje ravnotežja. Zvečer smo pekli hrenovke, se šli zabavne igrice še iz časa naše čete; straže nismo imeli, tudi zastave nam ni nihče ukradel.







Zadnji dan je bila bolj kot ne evalvacija in lepa sveta maša, pospravljanje in slovo od tabornega prostora, ki je bil ves polepljen z nalepkami Swiss contribution. Veliki brat iz Domžal nas je vseskozi opazoval (za čas med spanjem nisem prepričan), imel bo za minimalno 48 ur dela, da bo vse zmontiral :) 





Na taboru smo se imeli fino in upamo, da se bo naslednje leto ponovilo.To upajo tudi naši otroci, ki so vzlljubili določene voditelje.



Več slik s tabora je na voljo na povezavi, lahko pa si ogledate tudi dva videoposnetka: prvi je s SkavtNET-a, drugega pa je posnel Miro Pivar.


* * * * * * * * * * * * * *

Na SkavtNET-u je bil v zvezi s taborom za družine, ki je v Kočevskem rogu potekal od 28. do 30. junija 2013, objavljen tudi spodnji zapis:

Malčki, očki in mamice pod šotori sredi gozdov
Piše: Tone Lesnik, vodič Skavtskega okoljskega centra 
SkavtNET, 9. julij 2013
http://www.skavt.net/utrip-zdruzenja/Malcki-ocki-in-mamice-pod-sotori-sredi-gozdov-VIDEO

Tabor družin v Kočevskem rogu – Pod vrhom Kočevskega roga, tam kjer se svet preko planote sredi gozda prevesi od Kočevske proti Dolenjski ali obratno, kamor je popotnik pač namenjen, je običajno blažen mir, ki ga le tu in tam zmoti kakšen avto na makadamski cesti. 

Če bi si na čarobnem časovnem stroj čas zavrteli nazaj za kakšnih sto let, bi bil pogled na ta kraj čisto drugačen. Pred očmi bi nam zraslo naselje lesenih hišic, v katerih je stanovalo kakšnih štiristo ljudi. Slišali bi glasove sekir, žag, parnega stroja. Pobočje nad naseljem, ki ga danes porašča gozd, je pokrivala velikanska lesena streha, po kateri se je stekala deževnica v dva orjaška betonska bazena. Poleg njiju je stala žaga, ki jo je poganjal parni stroj. Nad žago se je dvigal skoraj štirideset metrov visok dimnik. Vodo zanj so črpali iz bazenov. Skozi gozdove okoli planote je bilo speljanih več kot trideset kilometrov gozdne železnice, po kateri so vozili posekan les na žago – največjo parno žago na Slovenskem v tistem času. Napredni gozdarji pod vplivom dr. Leopolda Hufnagla, Auerspergovega gozdarja, pa so tu prvi začeli z varstvom narave. Rezultat tega so pragozdovi na Kočevskem.

Danes na tej planoti pod vrhom Kočevskega roga vidimo proti robu gozda na eni strani ceste kočo, ob njej na pol porušen hlev, na drugi strani kočico – jurčka in nekaj lesenih klopi in miz ter informativno tablo za roško pešpot, označeno z medvedjo taco. Malo stran so ruševine, zaraščene z grmovjem in bujnimi zelišči, sredi njih še ohranjena velika bazena za zbiranje vode. V koči ob robu gozda deluje Skavtski okoljski center Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. V zadnjih dneh junija je bilo tu zelo živahno. Petnajst družin z otroki, starimi od enega do 7 let, nekateri pa še v trebuščkih mamic, je tu šotorilo na taboru družin. Na jasi ob koči tik ob gozdu, v katerem so gozdne živali, tudi medvedje, nekaj običajnega, je bila postavljena vrsta šotorov, v njih pa je med taborom bivala večina od približno petdesetih udeležencev.

Vodiči Skavtskega okoljskega centra so družine z načrtovanim programom popeljali skozi taborne večere, delavnice, na pohod po gozdni učni poti, ob vsem tem pa tudi v duhovno razsežnost doživljanja narave in Stvarnika. V vrtnarski delavnici so posadili kumare, solato, redečo peso, por in še kaj. V zeliščarski delavnici so izdelali sok iz nabrane mete, v delavnici doživljanja narave so gledali, tipali, poslušali, vohali in okušali. Naredili so gugalnico iz lesa in spoje iz vrvi. V gozdu so se vadili v odkrivanju predmetov, ki ne sodijo v naravo. Na gozdni učni poti so spoznavali drevesa, videli, kako drevo raste v debelino, odkrivali razliko med smreko in jelko, med lipo in lipovcem, vse to tudi v zabavnih igrah.

Pač, lepa počitniška doživetja, bo morda kdo pomislil ob tem zapisu. Tudi to so imeli organizatorji v mislih, ko so snovali program. Vendar tudi več, predvsem pa to, da bi družine spoznale vsaj nekaj takih aktivnosti, ki bi jih tudi po taboru lahko same izvajale na izletih v naravo. Tako bi izleti v naravo poleg oddiha prinašali tudi sproščeno učenje o naravi. Marsikdo, tudi strokovnjaki ugotavljajo, da je pouk o naravi v šolah danes pristal na molekularni ravni. V šolah je torej narava nekako razdrobljena v delčke, učenci pa o celoti, še posebej taki, ki jo imamo pred seboj na dosegu naših čutil, premalo vedo. Da so bili cilji tabora doseženi, pričajo odgovori udeležencev, ki so bili navdušeni, in si takih taborov še želijo. Tega si gotovo želijo tudi tisti, ki tokrat še niso prišli na vrsto, da bi se tabora udeležili.

Tabor za družine je bil del projekta V naravi sem doma, ki ga Skavtski okoljski center izvaja v sodelovanju s švicarsko skavtsko organizacijo Pfadibewegung Schweiz in je podprt s sredstvi švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

* * * * * * * * * * * * * *