Do kapelice je pot za otroke potekala prek različnih nalog. O vsebini naša družina le ugiba. Upamo pa, da niso spregledali petelinje druščine ob poti, mnogih poti, ki poleg križevega pota in hkrati Majdičeve tekaške steze vodijo do cilja. Mi smo sicer sledili velikim stopinjam (majhne smo našli le v blatu), a zagotovo so nas oddaljeni kriki bolj motivirali, da smo lažje stopili v klanec. 
Z enim na hrbtu in drugim v naročju smo skoraj ujeli znane glasove, vendar smo za slučaj preverili pri pohodniku, ali se skupina vrača ali hodi v krogu. Besedi je bil dan pogovor, najprej o vremenu, uspehih domačih športnikov, nato ne/kulturi pohodnikov, t. i. kravatarjev, ki ne pozdravljajo in se še med potjo igrajo z mobiteli, ter ne nazadnje, da smo odraščali v bližnjih krajih. 
Luka je nato pohitel k zvončku želja, kar ob dejstvu, da je v tistem tednu imel zagovor doktorata, sploh ni zanemarljivo. Zaklepetali smo se z domačinom in se odločila biti ekstra hvaležna za svoje otroke: »Mladi z majhnimi otroci, bodite veseli ter pozorni do svojih otrok, še prehitro bodo zrasli… Ste v prelepem življenjskem obdobju!« 
Če smo uspešno zamudili začetek srečanja, smo se za kosilo potrudili, da smo bili točni. Pravzaprav smo na pirhalici spustili še čokoladni pirh (pirhe smo v jutranji naglici seveda pozabili), preden smo se zagrizgli v domačo potico in hrenovke. Prijetnemu pogovoru s skavtskimi prijatelji je sledil prijeten spanec v avtu na poti skozi deževno Ljubljano.
Vabljeni k ogledu vseh slik, ki so bile posnete na srečanju veprov na velikončni ponedeljek, 21. aprila 2014, pri Jasni in Matevžu.
V Emavs k Jasni in Matevžu
03.05.2014 ob 14:54 |
V okolici prestolnice smo se na velikonočni ponedeljek srečali vepri, da bi skupaj doživeli Emavs. Obisku Jasne in Matevža smo dodali pot do kapelice, pirhanje in skupno kosilo.
Objavljeno v Objave sl