Potem pa je prišlo poletje in bolj kot se je bližal datum tabora, manjša je bila ekipa taborečih veprov. Najprej so odpovedali Selaki, zaradi drugih obveznosti, nato so zaradi kužnosti (sliši se kot zgodba iz srednjega veka) odpovedali še Nastrani, na dan odhoda pa je zvilo še enega izmed Demšarjev, tako da smo ostali samo Klobučarji, Karlinovi in del Nastranov iz Sv. Duha.
V petek, 8. avgusta, smo po bolj ali manj srečnem potovanju v Kočevje (nam so vlomili v avto in nam ukradli denarnico) prispeli na že znano lokacijo Skavtskega okoljskega centra (SOC) v Kočevskem rogu. Kot se za tradicionalni obisk spodobi, smo postavili šotore tam kot lani, v sadovnjak. Nato je sledil uvodni spoznavni zbor z dvigom zastave in večerja, s spoznavanjem in druženjem pa smo nadaljevali ob ognju, ki ga je ob pomoči najmlajših prižgala skavtska legenda Tone Lesnik. Po večerni molitvi smo se utrujeni podali v svoje šotore, kjer smo (razen z eno prekinitvijo v stilu »Ati lulat!«) prespali do jutra.
Zjutraj nas je zbudilo sonce in pa budnica krav, kokoši, petelina in drugih kmečkih živali ter pesem, ki se je razlegala po dolini. Sledil je, kot se za skavtski tabor spodobi, jutranji zbor in telovadba, nato pa so se oglasili naši kruleči trebuhi in trebuščki in čas je bil ravno primeren za zajtrk. Sledile so delavnice, med katerimi smo spoznavali »Lojtrico do nebes«, fotografirali naravo s posebnimi fotoaparati, ki slike rišejo z barvicami, pomagali pospravljati ropotarnico zraven SOC-a, otroci so imeli lov na zaklad, izdelovali pa smo tudi igrače in igrala ter se pogovarjali o tem kako ekološko izboljšati naša gospodinjstva.
Sledila je seveda ponovno zgodba s krulečimi … ter kosilo, po kosilu pa počitek in za tiste, ki nismo dajali otrok spat, sveta maša. Po maši je sledila tržnica dobrih praks. Med predstavitvijo smo lahko preizkusili in si izmenjali recepte za domače izdelke in izvedeli nekaj za okolje prijaznih praks.
Nato smo se lotili priprave večerje. Večina nas je pripravila meso in zelenjavo za »sač« (podpeka), ki ga je potem namestil in varno pripeljal do konca peke naš »sačmajster« Franci iz Novega mesta. Nekateri pa so pripravili še namaze in pa v folijo zavite pakete, ki so jih prav tako spekli v žerjavici. Prvovrstno kulinarično doživetje se je zaključilo s praznimi posodami in polnimi želodci (želodčkov po taki večerji ni bilo več). Nato pa je sledilo večerno druženje ob ognju in nočno opazovanje polne lune skozi teleskop.
Nedeljsko jutro se je začelo tako kot sobotno z zborom, telovadbo in zajtrkom. Nato pa smo si skupaj z »vodiči« ogledali del učne poti po okolici roške žage, ki smo ga zaključili z nedeljsko sveto mašo z mladimi ministranti pod bližnjim divjim kostanjem. Po njej je sledilo kosilo in pospravljanje SOC-a ter naših šotorov. Sledil je še zaključni zbor, kjer smo spustili zastavo, posadili semena, se poslovili ter si obljubili, da se v to zakladnico divjine zagotovo zopet vrnemo.
Vse slike z družinskega tabora, ki je od 8. do 10. avgusta 2014 potekal v Kočevskem rogu, so na ogled na povezavi.
Na družinskem taboru
09.11.2014 ob 19:10 |
Že spomladi smo se začeli dogovarjati, kam bi letos odšli na poletni tabor. Ko pa se je razvedelo, da bodo tudi letos v Skavtskem okoljskem centru organizirali Tabor družin, smo se takoj uskladili, da se ga glede na izkušnjo preteklega leta tudi letos udeležimo. Vsi smo bili na preži, kdaj bodo odprli prijave, saj so bila mesta tudi letos omejena. No, končno je prišel razpis, na katerem sta bila dva termina, a smo se potem uskladili, da gremo skupaj na avgustovskega in ko smo dobili še potrdilo, da smo vsi sprejeti, smo bili na konju. No ja, ne dobesedno …
Objavljeno v Objave sl